Karlovy Vary so češko mesto na zahodu Češke. V angleščini ga pogosto imenujejo Carlsbad, po nemškem imenu Karlsbad. To je svetovno znano zdravilišče, ki privablja znane osebnosti z različnih koncev sveta. Priljubljeno je tudi zaradi mednarodnega filmskega festivala Karlovy Vary, ki ga vsako leto gostijo na tem območju. Karlovi Vari so ena najbolj znanih čeških turističnih destinacij.
Zgodovina Karlovih Varov v kratkem
Zgodovina Karlovih Varov sega v 14. stoletje, ko je Karel IV. tam ustanovil zdravilišče Horké Lázně u Lokte ali v angleščini hot spas at Loket. Karel IV. je bil tudi kralj, ki je poimenoval praški Karlov most.
Naselje se je pozneje preimenovalo v Karlove Vare, leta 1370 pa je dobilo mestne pravice. Karl je Karlova različica v češčini, medtem ko je vary množinska oblika besede var, ki pomeni vrelec. Zato ime mesta pomeni Karlovi vrelci.
Razvoj Karlovih Varov v eno najbolj znanih zdraviliških mest v Evropi je povezan z objavami
Josefa von Löschnerja in Davida Becherja konec 18. in v 19. stoletju.
Število obiskovalcev je še naprej naraščalo in pred začetkom prve svetovne vojne je to zdraviliško mesto vsako leto obiskalo približno 70 000 ljudi. Med temi obiskovalci je bilo veliko zelo premožnih ljudi, politikov, aristokratov in umetnikov.
Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 so bile Karlovy Vary vključene v samostojno češkoslovaško državo. Letališče Karlovy Vary je bilo uradno odprto leta 1929. Velik del prebivalcev mesta je v medvojnem obdobju govoril nemški jezik. Leta 1938 je bilo mesto na podlagi pogojev Münchenskega sporazuma priključeno nacistični Nemčiji kot del Sudetov.
Večina nemškega prebivalstva je bila po drugi svetovni vojni izgnana. Leta 1946 je bil v mestu prvič organiziran mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Komunistična država je med letoma 1948 in 1989 nadzorovala in nacionalizirala vsa letovišča in zdravilišča.
Po padcu komunizma leta 1989 so se Karlovi Vari postopoma vračali v svoje zgodnje čase slave. V mestnem središču je živahno življenje in dejavnosti, obiskovalci pa se lahko veselijo številnih sproščujočih in razvajajočih zdraviliških postopkov.
Glavne znamenitosti
Številni obiskovalci prihajajo v Karlove Vare, da bi se udeležili priznanega filmskega festivala ali da bi si privoščili izbrane wellness tretmaje. Vendar ne boste razočarani ali razočarani, če ste tisti, ki si želite le redno ogledovati znamenitosti, saj je mesto polno številnih pomembnih znamenitosti in znamenitosti.
Kolonade
Kolonade so poseben element mestne krajine. Te kolonade omogočajo obiskovalcem, da uživajo v spomladanskem času tudi v deževnih dneh. Mesto ima pet kolonad.
Grajsko kolonado, ki se nahaja v bližini ulice Zámecký Vrch, je leta 1912 odprl avstrijski arhitekt Friedrich Ohmann in jo zasnoval v secesijskem slogu. Danes pa je širši javnosti dostopen le del nje, saj so bile v začetku 21. stoletja na tem mestu zgrajene Grajske terme, v katerih lahko bivajo le gosti. Javnost lahko še vedno dostopa do drevoreda z zgornjim grajskim izvirom.
Kolonado z vročim izvirom najdete ob Divadelnem trgu v zdraviliškem središču. Na njej se nahaja najbolj presenetljiv gejzir v mestu, Vroči izvir. Temperatura vode je 72 °C, curek pa doseže višino približno 12 m. Na minuto izliva približno 2.000 litrov mineralne vode.
Ta voda se delno preusmeri v nekaj manjših vodnjakov, ki imajo nižjo temperaturo, idealno za pitje. Za zasnovo kolonade, ki je bila dokončana leta 1975, je zaslužen Jaroslav Otruba. Sedanja konstrukcija je nadomestila nekdanjo litoželezno konstrukcijo, ki sta jo prvič zasnovala avstrijska arhitekta Hermann Helmer in Ferdinand Fellner.
Tržna kolonada je lesena bela konstrukcija v središču mesta na levem bregu reke Tepla. Tudi to sta Helmer in Fellner izdelala v slogu švicarske brunarice, ki je leta 1883 sprejela javnost.
Največjo mestno kolonado, Mlinsko kolonado, najdemo v zdraviliškem središču na ulici Mlýnské Nábřeží. Je delo Josefa Ziteka, priznanega češkega arhitekta, ki jo je zasnoval v neoklasicističnem slogu, odprta pa je bila leta 1881. V njem izvira pet mineralnih vrelcev.
Zadnjo kolonado, Parkovo kolonado, najdete v Dvořákovem parku ob ulici Zahradni. Helmer in Fellner sta stala tudi za zasnovo te kolonade, ki je bila odprta leta 1881. Na njej se nahaja izviri kačjega izvira.
Altane in vrtovi
V mestni krajini Karlovih Varov se pogosto pojavljajo tudi gazebe in drevoredi. Nekatere med njimi najdete na sosednjih hribih, kjer služijo kot razgledne točke, od koder se odpirajo slikoviti razgledi ne le na mesto, temveč tudi na celotno regijo. Med njimi so tudi drevored pri treh križih, drevored Camera Obscura in Mayerjeva glorieta.
Vendar pa je verjetno najlepši med vsemi mestnimi drevoredi, ki se nahaja v bližini Zdravilišča III ob ulici Mlýnské Nábřeží, drevored Freedom Spring. Za razliko od večine drugih altan na tem območju ta ne služi kot razgledna točka. Namesto tega v njem izvira izvir Svobode.
Razgledni stolpi
Če želite uživati v panoramskih razgledih, jih lahko uživate z različnih razglednih stolpov na območju.
Grajski stolp se nahaja v središču mesta, le streljaj stran od tržne kolonade. Ta stolp je zadnji ostanek gradu, ki ga je tam v 14. stoletju zgradil Karel IV. Stolp se je ohranil tudi po požaru, ki je grad poškodoval v 17. stoletju. Z vzponom na stolp bodo obiskovalci lahko uživali v čudovitem razgledu na središče mesta.
Razgledni stolp Diana v bližini mestnega središča je dvignjen na 562 m nadmorske višine. Do njega se lahko povzpnete z vzpenjačo od Grandhotela Pupp. Do tja vodi tudi več pohodniških poti, če ste pripravljeni uporabiti svoje mišice.
Goethejev razglednik je čudovit neogotski stolp, ki stoji na vrhu hriba, znanega kot Višina večnega življenja. Helmer in Fellnerr sta ta stolp zasnovala kot eno od mestnih kolonad.
