Triglavski narodni park

Danes obsega Triglavski narodni park območje 83.897 ha,
njegovo ozemlje pa je porazdeljeno med sedem občin, skoraj polovico
območja med občini Bovec in Bohinj. Prične se na meji z Italijo in sega
na severu skoraj do meje z Avstrijo ter na jug proti Jadranskemu morju.
Obsega območje visokogorja z redkeje poseljenimi ali neposeljenimi
dolinami ter bolj poseljena območja na obrobju. Tu sta tudi Pokljuka in
Mežakla, dve večji gozdni planoti ter zimsko športno središče Vogel, na
katerega se lahko pripeljete tudi z moderno nihalko. Triglavski narodni
park sestavljajo vzhodne Julijske Alpe, ki so posebej prepoznavne po
priostrenih vrhovih ter širokih ledeniško preoblikovanih dolinah, z zelo
redkimi ravnimi območji. Povprečna višina površja v parku presega 1.300
metrov nadmorske višine, čeprav je najnižja točka pri Tolminskih
koritih le na okoli 180 metrih.

Triglavski
narodni park skriva obilje površinskih in podzemnih kraških pojavov,
saj je površje pogosto apnenčasto in zato prepustno. Padavine v obliki
dežja pogosto poniknejo v notranjost, v obliki snega pa se lahko zaradi
nizkih temperatur zadržujejo še pozno v pomlad ali poletje, ko kopni še
zadnji sneg. Čeprav mnogo podzemskih pojavov še ni raziskanih, pa je
jasno, da so ti najizrazitejši v Dolini Triglavskih jezer, na Komni in
nekaterih kraških planotah. Na območju celotnega parka je doslej
odkritih že skoraj 600 kraških jam, kar je okoli osem odstotkov vseh
znanih jam na območju Slovenije. Nekateri podzemski rovi segajo
kilometre v osrčje gorskih masivov, drugod se brezna spuščajo v
neverjetne globine. Pri Rombonu so kar tri brezna globja od enega
kilometra, kar je največja gostota tako globokih jam na svetu, po
nekaterih podatkih pa so tu brezna celo najglobja na našem planetu.

Po
območju parka tečejo tri večje reke in sicer Soča, Sava Bohinjka in
Sava Dolinka. Svoje pritoke dobivajo iz manjših potočkov, slapov, jezer
in jam, v območju parka pa je odkrit tudi termalni izvir pod Hudičevim
mostom ob Tolminki. To je za alpsko območje sicer prava redkost. Reke,
njihovi pritoki in nekoč tudi ledeniki, so pogosto porozno področje,
skozi čas temeljito preoblikovali, zato se ponekod slikovito in globoko
vrezujejo v površje. Tako so nastali vintgarji, soteske in korita, od
katerih so najznamenitešja Tolminska korita, ki so tudi izjemno dobro
obiskana in urejena za obiskovalce. Ob umikanju ledenikov in
preoblikovanju površja so nastala nekatera večja in manjša jezera. Na
najvišjih višinah najdemo Krnska in Kriška jezera, največje pa je
Bohinjsko jezero v dolini. V vročih poletnih mesecih gosti okolica
jezera veliko število kopalcev iz celega sveta, sicer pa je kraj Bohinj
odlično izhodišče za krašje in daljše čudovite izlete po območju parka
ali širši okolici.

Eden od čudežev narave so gotovo Triglavska
jezera, manjša jezera v bližini najvišjega vrha. Zeleno jezero je le eno
izmed njih, alge pa so krivec za njegovo barvo. Največje med njimi je
Veliko jezero, ki je dolgo 300 in široko okoli 120 metrov, voda pa
doseže globino 15 metrov. Tu je še dvojno jezero, ki pa se ob visokem
vodostaju spremeni v eno samo jezero. Jezera delujejo kot biseri posuti
po poti na najvišjo goro v Sloveniji, ki jo včasih dnevno obišče tudi
preko 500 obiskovalcev, letno pa okoli 40.000. Na 2.864 metrov visoki
Triglav se lahko povpznete iz več smeri, označene poti pa so dobro
urejene in varovane. Najzahtevnejše so plezalne smeri v mogočni severni
steni, ki je s svojo širino 3.000 metrov in višino preko 1.000 metrov
tudi največja v Vzhodnih Alpah. Marsikaterega obiskovalca pa najbolj
prevzamejo čudoviti slapovi. Med njimi velja še posebej omeniti
Peričnikov slap v dolini Vrat, izvir Nadiže v dolini Tamar ter slap
Savica, tik nad Bohinjskim jezerom, ki mu po veličastnem stopnišču
nasproti pride največ obiskovalcev.

Živalsko kraljestvo parka je
alpskemu podnebju primerno. Tu domujeta gams in svizec, na kakšni skali
se v poletnih mesecih lahko greje tudi planiski močerad, v ledeno mrzli
Soči plava Soška postrv. Ker so razmere za rast rastlinstva v glavnem
primerne samo nekaj mesecev, so alpske cvetlice precej redke, a so
neverjetno očarljive in nekatere tudi zelo redke in spadajo med
zaščitene vrste. Njihovi cvetovi so pogosto barviti, veliki, dišeči in
zato še posebej privlačni in trganje nekaterih rož je že marsikaterega
obiskovalca spravilo v veliko nevarnost.
 
Zgodovina parka pa je
na njegovi zahodni strani tudi precej žalostna. Tu je od leta 1915 dalje
potekala Soška fronta, znamenita frontna linija med Italijo in
Avstro-Ogrsko. Ostanki nekaj deset kilometrov dolge fronte, na kateri je
do jeseni 1917 življenje izgubilo najmanj 300.000 ljudi, so vidni
skoraj vsepovsod. Na strahote prve svetovne vojne spominjajo nekateri
ostanki strelskih jarkov, bunkerjev, strelskih linij, žičnic in poti s
katerimi so na nedostopne gorske terene dostavljali material, orožje in
hrano za vojake. Na vojne čase opominjajo mnogi spomeniki, pokopališča
in kostnice padlim vojakov, ki so vse po vrsti izjemne arhitekturne
mojstrovine. Njihovemu trpljenju so posvečene tudi nekatere cerkve ter
I. svetovne vojne v Kobaridu, ki je pred nekaj leti prejel muzejsko
nagrado Sveta Evrope.
 
Pred obiskom Triglavskega narodnega parka
se je potrebno dobro opremiti. Primerna oblačila in obutev, dobri
zemljevidi gorskih, peš ali kolesarskih poti bodo pomagali, da se ne
boste izgubili. Ker se vreme hitro rado spremeni, hoja po nekaterih
poteh pa lahko traja dolge ure, si predhodno dobro oglejte vremensko
napoveda. V nobenem primeru pa ne pozabite, da ste v čudoviti naravi in
zato uživajte v njenih izjemnih lepotah, ki so v Triglavskem narodnem
parku prikazane na enem mestu, v vsej svoji veličini

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *