Pristanišče kot motor mesta
Za turiste najpomembnejši del mesta Koper gotovo predstavlja staro mestno jedro, ki leži na nekdanjem otoku. Mesto je obdajalo v glavnem precej plitvo morje, ki so ga skozi čas v smeri proti celini pričeli zasipavati, s čimer so pridobili nove gradbene površine. V 19. stoletju se je otok tako dokončno povezal s celino do te mere, da danes obiskovalec težko ugotovi kdaj je prišel s celine na nekdanji otok. Material za zasipavanje so izkopavali iz morja, s čimer so dno poglobili in napravili prostor za pristanišče. Vanj lahko zato danes vplujejo tudi največje potniške in tovorne ladje. Moderna ladijska luka je danes najpomembnejši gospodarski člen mesta in omogoča pretovarjanje najrazličnejših vrst materialov.
Pred kratkim so v luki zgradili tudi potniški terminal, ki ga vsako leto še večajo. Tako bo lahko pristanišče Koper sprejelo vse več velikih potniških ladij. Prišleki bodo gotovo uživali v kopanju na obali, morda v bližnji Žusterni, Ankaranu, Izoli ali Strunjanu, morda pa odhajali na čudovite izlete v notranjost Slovenije, še posebej do bližnje Postojnske jame, Lipice, gradu Socerb, Škocjanskih jam ali do Ljubljane in Bleda.
Koper je svoj veliki vzpon doživel šele okoli leta 1960, ko je bilo po podpisu Londonskega memoranduma vrnjeno Sloveniji v okviru nekdanje Jugoslavije. Ko so mesto z notranjostjo celine povezali še z železniško progo, je to izjemno pospešilo razvoj in omogočalo še hitrejši transport blaga iz pristanišča proti notranjosti dežele. Danes pristanišče Koper s tovorom oskrbuje v glavnem Slovenijo, Avstrijo, Slovaško in Madžarsko ter tudi druge dežele v notranjosti Evrope.
Razvoj po drugi svetovni vojni
V mestu Koper se je po letu 1957 precej spremenila demografska in nacionalna struktura prebivalstva. V naslednjih desetletjih se je okoli mesta zgradilo nova bivalna naselja, kot sta Semedela in Žusterna. Žusterna je kmalu izkoristila priložnost ugodne lege bližine Kopra, neposredne bližine obale in glavne ceste proti Izoli in Portorožu. Kraj se je dobro razvil in napravil moderne hotele z urejenimi kopališči.
Koper je pridobil tudi zdravstveni dom in gimnazijo, v zadnjih letih drugega tisočletja pa še moderne nakupovalne komplekse, ki so precej poživili zaspan prehod iz bivalnih naselij v staro mestno jedro.
Kulturna dediščina
Predvsem stari mestni del je turistično zelo zanimiv. Nekoč ga je obkrožalo in varovalo obzidje. Še danes so ohranjena ena od njegovih dvanajstih vrat, zgrajene na pričetku 16. stoletja. Izjemno zanimiv je tudi Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu, ki je oblikovan v most, ob trgu pa stoji tudi cerkev sv. Bassa.
Glavna arhitekturna spomenika, ki kulturno dediščino Kopra najbolj poživljata sta prav gotovo stolnična cerkev iz 12. stoletja, v kateri stoji sarkofag sv. Nazarija in Pretorska palača na Titovem trgu. Nasproti Pretorske palače stoji tudi Loža, v mestu pa najdemo še palače Almerigogna, Gravisi-Butorai in Carli ter palačo Belgramoni-Tacco v kateri ima sedež pokrajinski muzej.
Koper lahko svoje goste sprejme tudi v nekaterih hotelih in apartmajih, preko mesta in ob obali pa se vije prenovljena avenija, ki svoje sprehajalce sprejema v senci palm.
V Kopru se vsako leto odvijajo tudi različne družabne prireditve, večinoma v poletnih mesecih, ko je tudi tujih gostov v mestu največ. Najbolj znana prireditev je Koprska noč, ki se običajno odvija zadnji vikend v mesecu juliju in se konča z velikim ognjemetom, ki razsvetli celotno mesto in obalo.
