Ljubljana – zgodovina

Pristanišče na bregu v Ljubljani leta 1765

O človeški nogi, ki je pred tisočletji gazila močvirnato zemljo, pričajo starodavni ostanki koliščarskega naselja na južnem delu mesta, katerega ostanki naj bi bili izpred leta 2300 pred našim štetjem. Šele dolgo za tem so Rimljani tod gradili prve ceste, kljub izsuševanju močvirja, pa jim je cesto čez barje močvirje skozi leta dobesedno požrlo. Gradili so tudi znamenite vodovode in obrambno obzidje. Ugiba se, da naj bi rimsko mesto Emona nastalo v neposredni bližini vojaškega tabora,  v bližini danes najpomembnejšega mestnega parka Tivoli. Število prebivalcev Emone še danes ni povsem znano, številke pa se v glavnem vrtijo okoli 6000, a segajo tudi precej višje.

Wolfova ulica v Ljubljani leta 1895

Laibach postane mesto in prestolnica

V srednjem veku leta 1144 je mesto Ljubljana prvič omenjeno, takrat pod imenom Laybach. Že 2 leti kasneje se prvič pojavi poimenovanje Luwigana. Status mesta je Ljubljana dobila leta 1220, v neposredni bližini pa sta bili še dve večji mesti in sicer Kranj in Kamnik.

Po ustanovitvi Ilirskih provinc 14. oktobra 1809 je Ljubljana postala njihovo glavno mesto in s tem stopila na čelo Trsta, Gorice, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Reke. Napoleon je mesto tudi osebno obiskal, z novo oblastjo pa so prišli tudi novi zakoni in večje pravice za obrtnike. V čast Napoleonu stoji pred Križankami spominski steber iz belega kamna, s pozlačeno cesarjevo glavo.

S povezavo Ljubljane z železniško progo z Dunajem in Trstom, je mesto doživelo velik razvoj. V neposredni bližini mesta je tudi moderno mednarodno letališče, ki nenehno doživlja posodobitve in sprejema vsako leto več potnikov.

Ljubljana je bila v času nekdanje Jugoslavije glavno mesto federativne republike, po osamosvojitvi leta 1991 pa je postala prestolnica Slovenije.

Drugo v kategoriji: