Ljubljana

O človeški nogi, ki je pred tisočletji gazila močvirnato zemljo, pričajo starodavni ostanki koliščarskega naselja na južnem delu mesta, katerega ostanki naj bi bili izpred leta 2300 pred našim štetjem. Šele dolgo za tem, so Rimljani tod gradili prve ceste (kljub izsuševanju močvirja, pa jim je cesto čez barje močvirje skozi leta dobesedno požrlo) in vodovode, a to na povsem drugem koncu mesta. Še prej pa so postavili vojaški tabor in ko tabora že dolgo ni bilo več, je v bližini parka Tivoli stalo naselje imenovano Emona. Število njegovih prebivalcev še danes ni povsem znano, naj pa bi jih bilo okoli 6000, čeprav so nekatere številke tudi za polovico višje.
Laibach postane mesto, kasneje pa še prestolnica

Šele v srednjem veku je mesto Ljubljana prvič omenjeno, takrat pod imenom Laybach, točneje segajo ti zapisi v leto 1144. Že 2 leti kasneje pa se prvič pojavi tudi poimenovanje Luwigana.Mesto je ta status dobilo leta 1220 in na območju današnje države ni bilo največje. V neposredni bližini sta imela večje število prebivalcev tako Kranj, kot tudi Kamnik.

Po ustanovitvi Ilirskih provinc 14. oktobra 1809 je Ljubljana postala njihovo glavno mesto in s tem stopila na čelo Trsta, Gorice, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Reke. Napoleon je mesto tudi osebno obiskal, z novo oblastjo pa so prišli tudi novi zakoni in večje pravice za obrtnike. V čast Napoleonu stoji pred Križankami spominski steber iz belega kamna, s pozlačeno cesarjevo glavo.

V času Jugoslavije je bila Ljubljana glavno mesto federativne republike, po osamosvojitvi leta 1991 pa mesto postane prestolnica Slovenije.

Ljubljana po dolgem in po čez

Ljubljana leži v kotlini, ujeta med hribovja. Tudi znotraj ali na samem robu mesta je precej vzpetin. Na najbolj pomembni je zrasel Ljubljanski grad, a mesto je bilo med hrib in reko Ljubljanico, ki prečka Ljubljano, ujeto že davno prej in to na drugi strani reke, kot so davno prej gradili Rimljani. Najprej je bilo razdeljeno na tri dele, ki so se kasneje združili. Danes jim pravimo strogi center mesta, čeravno se je tudi ta skozi desetletja precej razširil in ga vsakdo malce drugače pojmuje.

Po letu 1700 so pričeli v mestu zidati tudi ljubljansko stolnico, cerkev Sv. Nikolaja. Že Valvasor pa je pisal, da je bila na tem mestu cerkev že v 7. Stoletju. Ena največjih znamenitosti mesta pa so Križanke, kjer stoji leta 1714 križevniška cerkev, zgrajena v baročnem slogu. Cerkev je edina, ki je najbolj sloviti mestni arhitekt Jože Plečnik ni nikoli urejal, popolnoma pa je preuredil njeno okolico in tako so nastale Križanke, kulturno središče, ki še danes privlači množice in ki vsako leto poleti gosti tradiconalni Festival Ljubljana.

Leta 1821 je Ljubljana gostila tudi srečanje takrat najvišjih predstavnikov evropskih držav, ki so se srečali na kongresu svete alianse. Prišli so cesar Franc I., ruski car Aleksander I., sicilsko-napolitanski kralj Ferdinand, nadvojvodinja Klementina Salernska, nadvojvoda Franc Modenski, knez Hardenbeg, ki je zastopal pruskega kralja, zastopnike pa so poslale tudi Anglija, Francija, Portugalska, Danska, Toskana, Sardinija in tudi papeška država. Kongresni trg so po drugi svetovni vojni preimenovali v Trg osvoboditve, a je svoje originalno ime dobil nazaj po osamosvojitvi.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *