Habsburžani so rodbina nemškega porekla, ki se prične z grofom Lanzelinom. Njihove družinske posesti so bile v 13. stoletju raztresene na območju Alzacije in še posebej Švice. Ravno zato običajno govorimo o švicarskem poreklu in izvoru habsburžanov. Rodbina nosi ime po Sokolskem gradu, torej po gradu Habichtsburg. Njihova dinastija ima tako obsežno družinsko deblo, da je pri njihovem splošnem opisu mogoče omeniti samo nekaj najpomembnejših vladarjev in z njimi povezanih dogodkov.
Prva zlata doba mesta Dunaj je prišla v srednjem veku. Avstrija se je takrat pospešeno razvijala, na oblasti pa so bili Babenberžani, ki so dedni vojvode Avstrije postali leta 1156. Takrat so bile zgrajene številne nove stavbe, tudi znamenite dunajske cerkve, kot je npr. sv. Petra, sv. Ruprehta in ena največjih dunajskih atrakcij cerkev sv. Štefana.
Po izumrtju Babenberžanov je oblast v mestu prevzel Otokar II., ki je bil med ljudstvom zelo priljubljen. Prebivalci Dunaja so se mu zato postavili v bran, ko je takratni nemški kralj Rudolf Habsburški poskušal zavzeti mesto. A leta 1276 mu je to vendarle uspelo in vladavina Habsburžanov se je pričela in trajala vse do konca prve svetovne vojne, ko so bili izgnani.
Cerkev sv. Štefana je v današnjem gotskem stilu, z znamenitim južnim stolpom, ki meri kar 137 metrov, pričel prenavljati Rudolf IV. To je bilo leta 1356, ko je ustanovil tudi dunajsko univerzo. Njegovo delo se je končalo sto let kasneje, ko je bil na oblasti Friderik III., ki je bil 1452 izvoljen tudi za svetega rimskega cesarja in kmalu za tem je Dunaj povzdignil v škofijo. Avstrija je tako kot država, za stoletja postala zelo pomembna na evropskem gospodarskem in političnem prizorišču.
Habsburžani so svoja ozemlja pridno povečevali, najpogosteje ne z vojnami, ampak s koristnimi porokami. Maksimilijan I. je ob poroki z Marijo Burgundsko Avstrijo tako povečal za Nizozemsko in Belgijo, Burgundijo pa so dobili po bitki pri Nancyju. Po poroki njegovega sina Filipa, so dobili še Španijo in z dvojno poroko Maksimilijanovih vnukov še Češko in Madžarsko.
Med bolj pomembne dogodke zgodovine habsburžanov spada še turško obleganje v 16. stoletju, ki ga je vodil Turek Sulejman, a ni bil uspešen. Takrat sta Avstrija in Evropa spoznali kavo, ki je ostala priljubljen napitek še danes. Turki so se 150 let kasneje zopet vrnili, a so bili hitro pregnani nazaj na Balkan, Evgen Savojski pa je po bitki postal pravi junak. Po veličastni zmagi je svojemu arhitektu naročil, naj zgradi palačo in tako je nastal izjemni Belveder.
V obdobju baroka je Dunaj gostil številne kraljevske družine in za njihove sprejeme so se načrtovale vse večje in razkošnejše stavbe. Z dvorcem Schönbrunn so želeli zasenčiti palačo Versailles, s Karlovo cerkvijo pa cerkev sv. Petra v Rimu. Zgradili so tudi znameniti Escorial v Klosterneuburgu.
Leta 1749 je oblast prevzela cesarica Marija Terezija, mati šestnajstih otrok, ki je uvedla številne reforme. Dunaj je v času njenega vladanja izjemno povečal število prebivalcev. Svojo mater je nasledil Jožef II. in uvedel še več reform, ki niso bile ravno po godu konzervativcem. Le ti so bolje sprejeli Franca II., ki je vodil Avstrijo v času francoske zasedbe, ko je francoski vojski poveljeval Napoleon. Po njegovem padcu, se je Evropa delila na mnoge kose, kar je privedlo do vse večjih trenj. Po francoski revoluciji, so se prvič hlače krepko zatresle tudi cesarski družini na Dunaju, na čelo katere je za skoraj 70. let prišel Franc Jožef. V času njegovega življenja je Dunaj ogromno pridobil in postal prava evropska moderna prestolnica. Dunaj je dobil izjemen muzej (Kunsthistorische) in Ringstraße s prekrasnimi stanovanjskimi hišami ter še polepšan in povečan Burgtheater, Operno hišo in izjemno arhitekturno mojstrovino – novo mestno hišo.
Leta 1854 se je Franc Jožef poročil z Elizabeto Bavarsko, pravo legendo romantike. A talentirana in lepa cesarica, predvsem znana po vzdevku Sissi, se ni počutila najbolje v velikih dvorcih. Potovala je po Evropi in doživljala trpke trenutke, nazadnje pa so jo leta 1898 v Ženevi ubili.
Ko so leta 1914 v Sarajevu ubili prestolonaslednika princa Ferdinanda, se je pričela I. svetovna vojna, med katero je vodenje Avstrije prevzel Karel I., a po porazu in koncu vojne, je moral oditi, z njim pa se je končala vladavina Habsburžanov.
V njihovem času je Avstrija doživljala izjemne vzpone, pa tudi mnoge hude padce. Rojevali, umirali in ustvarjali so mnogi arhitekti, glasbeniki in pisatelji. Gradile so se znamenite stavbe, ki so danes kot spomin na družino habsburžanov raztresene po velikem delu Evrope. Pisale so se nove opere, plesalo se je v ritmu valčkov, ki sta jih uvajala oče in sin Strauß, glasbo so pisali Haydn, Brahms in Mahler, slovenski škof Jurij Slatkonja pa je osnoval zbor slovitih Dunajskih dečkov.
