Habsburžani

Habsburžani
so rodbina nemškega porekla, ki se prične z grofom Lanzelinom. Njihove
družinske posesti so bile v 13. stoletju raztresene na območju Alzacije
in še posebej Švice. Ravno zato običajno govorimo o švicarskem poreklu
in izvoru habsburžanov. Rodbina nosi ime po Sokolskem gradu, torej po
gradu Habichtsburg. Njihova dinastija ima tako obsežno družinsko deblo,
da je pri njihovem splošnem opisu mogoče omeniti samo nekaj
najpomembnejših vladarjev in z njimi povezanih dogodkov.

Prva
zlata doba mesta Dunaj je prišla v srednjem veku. Avstrija se je takrat
pospešeno razvijala, na oblasti pa so bili Babenberžani, ki so dedni
vojvode Avstrije postali leta 1156. Takrat so bile zgrajene številne
nove stavbe, tudi znamenite dunajske cerkve, kot je npr. sv. Petra, sv.
Ruprehta in ena največjih dunajskih atrakcij cerkev sv. Štefana. Po
izumrtju Babenberžanov je oblast v mestu prevzel Otokar II., ki je bil
med ljudstvom zelo priljubljen. Prebivalci Dunaja so se mu zato
postavili v bran, ko je takratni nemški kralj Rudolf Habsburški poskušal
zavzeti mesto. A leta 1276 mu je to vendarle uspelo in vladavina
Habsburžanov se je pričela in trajala vse do konca prve svetovne vojne,
ko so bili izgnani.

Cerkev sv. Štefana je v današnjem gotskem
stilu, z znamenitim južnim stolpom, ki meri kar 137 metrov, pričel
prenavljati Rudolf IV. To je bilo leta 1356, ko je ustanovil tudi
dunajsko univerzo. Njegovo delo se je končalo sto let kasneje, ko je bil
na oblasti Friderik III., ki je bil 1452 izvoljen tudi za svetega
rimskega cesarja in kmalu za tem je Dunaj povzdignil v škofijo. Avstrija
je tako kot država, za stoletja postala zelo pomembna na evropskem
gospodarskem in političnem prizorišču.

Habsburžani so svoja
ozemlja pridno povečevali, najpogosteje ne z vojnami, ampak s koristnimi
porokami. Maksimilijan I. je ob poroki z Marijo Burgundsko Avstrijo
tako povečal za Nizozemsko in Belgijo, Burgundijo pa so dobili po bitki
pri Nancyju. Po poroki njegovega sina Filipa, so dobili še Španijo in z
dvojno poroko Maksimilijanovih vnukov še Češko in Madžarsko.

Med
bolj pomembne dogodke zgodovine habsburžanov spada še turško obleganje v
16. stoletju, ki ga je vodil Turek Sulejman, a ni bil uspešen. Takrat
sta Avstrija in Evropa spoznali kavo, ki je ostala priljubljen napitek
še danes. Turki so se 150 let kasneje zopet vrnili, a so bili hitro
pregnani nazaj na Balkan, Evgen Savojski pa je po bitki postal pravi
junak. Po veličastni zmagi je svojemu arhitektu naročil, naj zgradi
palačo in tako je nastal izjemni Belveder.

V obdobju baroka je
Dunaj gostil številne kraljevske družine in za njihove sprejeme so se
načrtovale vse večje in razkošnejše stavbe. Z dvorcem Schönbrunn so
želeli zasenčiti palačo Versailles, s Karlovo cerkvijo pa cerkev sv.
Petra v Rimu. Zgradili so tudi znameniti Escorial v Klosterneuburgu.

Leta
1749 je oblast prevzela cesarica Marija Terezija, mati šestnajstih
otrok, ki je uvedla številne reforme. Dunaj je v času njenega vladanja
izjemno povečal število prebivalcev. Svojo mater je nasledil Jožef II.
in uvedel še več reform, ki niso bile ravno po godu konzervativcem. Le
ti so bolje sprejeli Franca II., ki je vodil Avstrijo v času francoske
zasedbe, ko je francoski vojski poveljeval Napoleon. Po njegovem padcu,
se je Evropa delila na mnoge kose, kar je privedlo do vse večjih trenj.
Po francoski revoluciji, so se prvič hlače krepko zatresle tudi cesarski
družini na Dunaju, na čelo katere je za skoraj 70. let prišel Franc
Jožef. V času njegovega življenja je Dunaj ogromno pridobil in postal
prava evropska moderna prestolnica. Dunaj je dobil izjemen muzej
(Kunsthistorische) in Ringstraße s prekrasnimi stanovanjskimi hišami ter
še polepšan in povečan Burgtheater, Operno hišo in izjemno arhitekturno
mojstrovino – novo mestno hišo.

Leta 1854 se je Franc Jožef
poročil z Elizabeto Bavarsko, pravo legendo romantike. A talentirana in
lepa cesarica, predvsem znana po vzdevku Sissi, se ni počutila najbolje v
velikih dvorcih. Potovala je po Evropi in doživljala trpke trenutke,
nazadnje pa so jo leta 1898 v Ženevi ubili.

Ko so leta 1914 v
Sarajevu ubili prestolonaslednika princa Ferdinanda, se je pričela I.
svetovna vojna, med katero je vodenje Avstrije prevzel Karel I., a po
porazu in koncu vojne, je moral oditi, z njim pa se je končala vladavina
Habsburžanov.

V njihovem času je Avstrija doživljala izjemne
vzpone, pa tudi mnoge hude padce. Rojevali, umirali in ustvarjali so
mnogi arhitekti, glasbeniki in pisatelji. Gradile so se znamenite
stavbe, ki so danes kot spomin na družino habsburžanov raztresene po
velikem delu Evrope. Pisale so se nove opere, plesalo se je v ritmu
valčkov, ki sta jih uvajala oče in sin Strauß, glasbo so pisali Haydn,
Brahms in Mahler, slovenski škof Jurij Slatkonja pa je osnoval zbor
slovitih Dunajskih dečkov.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *